Žiga, takole. Prav vesela sem, da sva našla pot drug do drugega. Sama sem že mislila nate ob izidu knjige, ki je še takrat, seveda, nisem poznala, a me je pritegnil naslov …Zdaj si me zbezal ti. Pa saj to ni pomembno. Vesela sem, da sva se spoznala. Veš, šele zdaj čisto zares prelistavam knjigo. Tako mi je blizu, kakor da bi bila moja. Super! Saj to je to! Ne vem, če jo je sploh mogoče doživljati drugače. Mislim, da marsikomu lahko pomaga osmisliti življenje in najti pot in ga zlasti opogumiti. Absolutno te podpiram v tvojih prizadevanjih in ti po svojih močeh skušam pomagati. Lepo je širiti takšne misli, takšno energijo, takšna dejanja. Pot do sreče, kajne. In to srčna? Evo, tukaj sem povsem s teboj, saj se to po svoje tudi trudim že ves čas ... Iskrene iskrene čestitke, malo pozne, a vendar srčne!

Lučka Lešnik, glavna in odgovorna urednica Šolski razgledi RS