V knjigo sem »vstopila« že nekaj mesecev pred njeno izdajo, ko še ni bilo natančno znano, kakšna bo v končni verziji. Brala sem jo še, ko je bila le kup besed, zapisanih v računalniku, z vsemi napakami vred, brez naslovov, platnic, fotografij in risb, a tudi takšna me je navdušila. V čast si štejem, da me je Žiga za mnenje in sugestije vprašal že v času nastajanja in vesela sem, da je knjiga v končni verziji še mnogo lepša, kot sem si jo v začetku lahko sploh predstavljala.

Saša Gerčar