Želite, da bi ta srečna knjiga postala vaše sreče kovač?
Delež prihodka gre v dobrodelne namene.
Mojster ti lahko pove, kaj pričakuje od tebe. Učitelj pa je tisti, ki v tebi prebudi tvoja lastna pričakovanja.
Avtor Moje sr(e)čne knjige Žiga Vavpotič je izvedel štiri srečanja na temo Branje 2.0.
Dostikrat bi radi cel svet odeli v preproge, da bi bila hoja lažja, pozabljamo pa, da isti učinek dosežemo, če si sami obujemo mehke copate ali čevlje, ampak to zahteva naš napor. Vedno se je laže ubadati z drugimi in gledati in komentirati druge. Prebrati, pokritizirati in pustiti. Kaj pa mi sami?
Žigova knjiga ni enostavno branje in je prazaprav zelo zahtevna knjiga, ki usmerja v osebnostno rast. Zakaj? Ker zahteva, da razmišljemo o sebi, o svojih vrednotah, svojih ciljih, svojih sanjah... in da kaj v tej smeri tudi naredimo. In to je najtežje. Najtežje je spreminjati sebe – ampak ko to uspeš, spremeniš tudi svet in kot pravi Žiga, pustiš sled. Res izjemno in svojevrstvno delo je ta knjiga.
Vanda in Robert
V torek in sredo, 11. in 12. novembra, je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani potekala dvodnevna Podjetniška akademija, projekt Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v sodelovanju z Management Group, Mladim Podjetnikom in klubom Poslovni angeli.
Projekt je vključeval praktične delavnice, tekmovanje za najboljši poslovni načrt ter zaključno okroglo mizo z mladimi perspektivnimi podjetniki. Na okrogli mizi, ki jo je povezovala Maruša Flerin iz kluba Poslovni angeli, so svoje izkušnje v podjetništvu podelili Žiga Vavpotič, Poslovni klub Socius, Mija Lorbek, Uniki d.o.o., Petar Vasić, Sosed, Anej Mehadžič, Avtocenter, in Dejan Murko, NiteoWeb.
Iztočnice za pogovor so se v uri in pol dotaknile vseh pomembnejših tem, ki zadevajo ustanovitev in upravljanje podjetja – od predhodnega znanja in izkušenj, preko vseh potrebnih kompetenc posameznika, do mrež in mehanizmov podpore pri samem zagonu. Sogovornike druži tako strastna ljubezen do tega, kar delajo, kot želja po finančni varnosti in neodvisnosti, skupno pa jim je tudi mnenje, da brez trdega dela, odrekanja in potrpežljivosti kot podjetnik težko uspeš.
Zrel pogled na izzive podjetništva teh mladih posameznikov je ponudil tudi nekaj zanimivih utrinkov s področja managementa kadrov. Vasić iz podjetja Sosed tako zagovarja tezo, da timbuilding v majhnih podjetjih ni smiseln in predstavlja kvečjemu dodaten strošek. Če je podjetje sposobno ustvariti oz. ustvarjati (dobro) zgodbo, resničen film, v katerem se zaposleni čutijo kot pomembni igralci – kar je v majhnem podjetju bistveno laže doseči kot v velikem - se razvija tako timski duh kot znamka podjetja.
Na vprašanje, kako se kot mladi direktorji uveljavljajo pred starejšimi kolegi, pa so se spet strinjali, da je pri nas s strani starejših še vedno čutiti nekaj distance in je potrebno precej več dokazovanja znanja ter sposobnosti kot v tujini, kjer: » ... te bodo sprejeli z vsem spoštovanjem tudi, če prideš v trenerki – da imaš le pravo rešitev oz. ponudbo,« je to primerjavo ilustrirala Lorbekova iz podjetja Uniki. Tako kot za posameznike v timu kot za direktorja pa velja, da sta samozavest ter zaupanje v svoje znanje in izkušnje, ne glede na leta, bistvena, da podjetje lahko nastopi kot konkurenčno, naj bo še tako mlado. Mehadžič iz Avtocentra je pri tem tudi poudaril, da se ne velja obremenjevati z večjo izkušenostjo starejših zaradi pomanjkanja samozavesti pred starejšimi managerji, kar je dokaj pogost problem. Zaupati vase in svoji, lastni ideji uspeha, je ključno tudi po mnenju Vavpotiča, Poslovni klub Socius, ki je o tem napisal tudi knjigo z naslovom »Moja srečna knjiga«. Nenazadnje je le še vprašanje časa, kdaj bodo mladi in uspešni podjetniki nekaj samoumevnega tudi pri nas, je menil Murko, NiteoWeb, ter navedel primer 24-letnega direktorja uspešne firme s 100 zaposlenimi.
Vir: Mediade d.o.o., www.mediade.si
Na drugi sliki od leve proti desni Žiga Vavpotič, Mija Lorbek (Uniki), Petar Vasič (Sosed), Anej Mehadžič, (Avtocenter), Dejan Murko, (Niteoweb) ter Maruša Flerin (Poslovni angeli Slovenije)